Na pozitivno trgovanje z delnicami na Wall Streetu je po oceni analitikov vplivala napoved novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame o boju proti finančni krizi in ukrepih za ozdravitev ameriškega gospodarstva.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Ob prevzemu SIJ se je namreč ruska družba Koks zavezala, da bo do leta 2010 v SIJ vložila 250 milijonov evrov. Spomnimo, da je za nakup 55,35-odstotnega deleža SIJ Koks odštel le 105 milijonov evrov. Za primerjavo omenimo, da je konsolidirani dobiček skupine SIJ leta 2007 znašal 59,9 milijona evrov oziroma 2,43-krat več kot leta 2006. Po trditvah dobro obveščenih virov naj bi SIJ v bližnji prihodnosti ustavil predelavo žlindre, ki nastane kot stranski proizvod jekla, in jo podobno kot v preteklosti odlagal v naravno okolje. Medtem ko predsednik uprave Tibor Šimonka zatrjuje, da to ne drži, sočasno priznava, da obstaja možnost, da načrtovane naložbe v višini 250 milijonov evrov ne bodo v celoti realizirane.

Po besedah Šimonke SIJ v celotni skupini na letni ravni predela približno 73.000 ton žlindre. "V prihodnosti predelave žlindre ne nameravamo ustaviti in ne načrtujemo povečanja odlaganja. V okolje trenutno odlagamo samo frakcije, ki niso tržno zanimive. Sicer pa dinamika vlaganj v okoljevarstvene projekte ni v ničemer ogrožena. Poleg tega nam uresničitev teh projektov nalaga tudi direktiva EU IPPC," pojasnjuje Šimonka. Dodaja, da od skupnih zavez Koksa, ki mora od leta 2007 do 2009 investirati 249 milijonov evrov, struktura naložb po hčerinskih družbah SIJ in projektih ni posebej določena. "Je pa strategija razvoja skupine SIJ za to obdobje predvidevala vlaganje v okoljevarstvene projekte v višini 9,5 milijona evrov."

Šimonka je povedal, da je od 249 milijonov evrov predvidenih naložb SIJ do danes investiral 120 milijonov evrov. "Nadaljevanje in poglobitev krize lahko bistveno vplivata na dinamiko realizacije načrtovanih naložb, saj kljub zavidljivi ravni lastnega denarnega toka vseh projektov z lastnimi sredstvi in do danes pridobljenimi kreditnimi viri ne bomo uspeli zaključiti ob predvidenem roku," pravi Šimonka.

Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik meni, da odstopanja od načrtovanih investicij za zdaj ni. "V prilogi kupoprodajne pogodbe za SIJ je opredeljen načrt vlaganj SIJ do leta 2010. Investicije se izvajajo skladno z načrtom. Izpolnitev obveznosti bo preverjena po zaključku leta 2009. V primeru, da se bo ugotovilo odstopanje investicij, bo to predmet neizvajanja pogodbenih zavez. Skladno z določili pogodbe bo Republika Slovenija ustrezno ukrepala," pravi Lahovnik. Konkretnih določb, ki stopijo v veljavo v primeru neizvajanja pogodbenih zavez, na ministrstvu za gospodarstvo niso želeli razkriti, češ da je to na zahtevo kupca poslovna skrivnost. Po naših informacijah pa so v pogodbi določene visoke denarne kazni, ki so vezane na letni promet SIJ.

Zaradi finančne krize SIJ za zdaj ne načrtuje odpuščanj. "V primeru večje poglobitve finančne krize oziroma recesije pa so možni tudi scenariji odpuščanj. Verjamemo, da smo sposobni uporabljati druge, mehkejše oblike racionalizacije stroškov, tako da odpuščanj kot skrajnih oblik ne bo treba uporabiti," pravi Šimonka.

V prvih devetih mesecih letos je SIJ ustvaril 582,6 milijona prihodkov iz poslovanja, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, kako učinkovito je podjetje poslovalo, je znašal 78,2 milijona evrov in je bil malenkost nižji kot v prvih devetih mesecih lani. Medtem ko se je dobiček iz poslovanja (EBIT) v obravnavanem obdobju znižal za dobra dva milijona evrov, na 63,6 milijona evrov, je bil čisti dobiček nižji kar za 11 milijonov evrov.

sebastjan.morozov@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Direktorji omenjenih podjetij so minuli teden v kongresu namesto za 25 milijard dolarjev, kot je bila "prvotna želja", prosili za skupaj 34 milijard dolarjev, pri čemer ne gre za nepovratna sredstva, ampak za ugodne kredite. Bela hiša je ostala trmasta in vztrajala, da je denar že na voljo, saj je kongres pred meseci potrdil 25 milijard dolarjev sredstev pomoči za prestrukturiranje avtomobilske industrije v smeri proizvodnje okolju bolj prijaznih energetsko učinkovitejših avtomobilov.

Kongresni demokrati so, kot kaže popustili, saj naj bi se po poročanju ameriških medijev "približevali dogovoru o porabi med 14 do 17 milijard dolarjev iz prej omenjenega paketa 25 milijard dolarjev". Dana Perino je povedala, da so dogovor o temeljnih načelih, ki so potrebna za to, da predsednik zakon podpiše, sprejeli in je možno, da ga objavijo že v ponedeljek. Ob tem je poudarila, da je morda prehitro sklepati, da bi kongres o njem glasoval že v torek.

Poraba denarne pomoči bo potekala pod posebnim nadzorom

Podrobnosti dogovora so še zaupne, vendar pa je v javnost pricurljalo že dovolj informacij o programu pomoči. Zakon bi ustanovil urad posebnega nadzornika za porabo teh sredstev in tudi poseben odbor na ravni kabinetnih ministrov za finance, energijo, delo, trgovino in transport ter agencije za zaščito okolja. Podjetja bi dobila denar do 15. decembra, prej omenjeni nadzornik pa bi do 1. januarja 2009 napisal pravila za porabo sredstev.

Podjetja bi morala do sredine februarja dokazati, da izvajajo potrebne ukrepe, v nasprotnem primeru bi nadzornik zahteval denar nazaj. Nadzornik, ki ga bo imenoval predsednik George Bush, bi pisal pravila, nadzornik, ki ga bo po 20. januarju imenoval predsednik Barack Obama, pa spremljal njihovo uresničevanje in morda zahteval denar nazaj. To pa bi zanesljivo pomenilo propad podjetja, ki bi ga ta zahteva doletela. Podjetja bodo morala upoštevati podobne pogoje, kot jih morajo banke, ki prejemajo denarno pomoč iz paketa 700 milijard dolarjev za boj proti finančni krizi.

Omejiti bodo morala plače direktorjem, prenehati z izplačevanjem dividend ter jamčiti, da bo posojilo najprej odplačano državi, šele nato pa drugim delničarjem ali upnikom. Kot kaže je nastal še en pogoj, ki lahko zaplete zadeve. Predsednik senatnega odbora za bančništvo demokrat Christopher Dodd iz Connecticuta je v nedeljo za televizijo CBS dejal, da bi bilo najbolje, če se predsednik in generalni direktor General Motorsa Rick Wagoner poslovi od položaja. Za šefa Chryslera Roberta Nardellija in šefa Forda Alana Mullalyja pa tega pogoja ni navedel.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Uspeh v družbi pripisujejo predvsem novemu modelu A4, katerih prodaja se je novembra glede na novembra lani povečala za 16 odstotkov. Audi je sicer novembra na ameriškem trgu zabeležil padec prodaje za 25,4 odstotka, na kitajskem pa za 5,9 odstotka. V Nemčiji se je prodaja znižala za 0,4 odstotka na 22.178 vozil, s čimer je imel na domačem trgu 9,5-odstotni tržni delež.

Sicer pa tudi Audi, ki se je glede na te rezultate odrezal mnogo bolje kot konkurenti, ki beležijo precejšen padec prodaje, prihodnje leto pričakuje neugodne razmere na vseh prodajnih trgih. Konkretnih napovedi sicer v družbi niso dali. Kot drugi avtomobilski proizvajalci bo tudi Audi decembra podaljšal praznike; tako bosta tovarni v Ingolstadtu in Neckarsulmu zaprti od 19. decembra do 12. januarja, kar je pet dni dlje kot običajno.

Proizvodnjo bosta zaradi manjše prodaje med drugimi znižala tudi BMW in Daimler. BMW bo tovarne v Münchnu in Regensburgu zaprl od 12. decembra do 9. januarja, v Dingolfingu od 19. decembra do 9. januarja, v Leipzigu pa od 20. decembra do 7. januarja. BMW je novembra zabeležil padec prodaje za skoraj četrtino na 96.570 vozil, v enajstih mesecih pa za 3,5 odstotka na 1,11 milijona vozil. Daimler, ki je novembra prav tako prodal za 25 odstotkov manj vozil, je v enajstih mesecih prodal 1,03 milijona avtomobilov, štiri odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Evropske borze so danes beležile močno rast. Okrog 17. ure je bil frankfurtski indeks DAX pri 4766,46 točke, kar je 8,79 odstotka več kot v petek, pariški indeks CAC 40 se je povzpel za 8,67 odstotka na 3247,04 točke, londonski FTSE 100 za 6,57 odstotka na 4315,43 točke, milanski Mibtel pa za 6,08 odstotka na 14.982 točk.

Borza v New Yorku danes nadaljuje s petkovo rastjo, ko sta indeksa Dow Jones in Nasdaq pridobila 3,09 oz. 4,41 odstotka. Dow Jones je bil danes pri 8969,46 točke, kar je 3,87 odstotka več kot v petek, Nasdaq pa pri 1561,09 točke oz. 3,43 odstotka nad petkovo vrednostjo.

Petkovi rasti na Wall Streetu so danes sledile tudi azijske borze. Tako je indeks Nikkei v Tokiu danes porasel za 5,20 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 8,70 odstotka.

Cene nafte so se po petkovem padcu, ko so dosegle najnižje ravni v zadnjih štirih letih, danes - med drugim ob napovedih Organizacije držav izvoznic nafte, da bi lahko na srečanju 17. decembra močno znižala proizvodnjo - povzpele za okoli tri dolarje nad 43 dolarjev za 159-litrski sod.

Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena v januarju se je danes na newyorški borzi podražila za 2,82 dolarja na 43,63 dolarja, januarska severnomorska nafta brent pa je na londonski borzi poskočila za 3,49 dolarja na 43,23 dolarja za 159-litrski sod.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Poleg tega namerava koncern začasno ustaviti dejavnost v 180 obratih in pogodbeno delovno silo zmanjšati za 6000 delovnih mest na svetovni ravni.

Cilj sedanjega prestrukturiranja je podpreti podjetje v prihodnjih časih, je ob tem pojasnil prvi mož koncerna Andrew Liveris.

"Vendar pa pospešujemo uvedbo teh ukrepov, saj je svetovno gospodarstvo močno nazadovalo in se moramo prilagoditi resnosti tega padca," je še dejal.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Družba po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prevzema varčevalni program poslovanja, s katerim bo zmanjšala operativne stroške za vsaj milijardo kron (95 milijonov evrov) na leto. Del programa je tudi zmanjšanje števila zaposlenih.

Znotraj podjetja bo tako odpuščenih 1100 zaposlenih, preostali pa so pogodbeni delavci in svetovalci.

Prvi mož družbe Olof Faxander obžaluje sprejeto odločitev, vendar poudarja, da so v jesenskem obdobju zabeležili močan padec povpraševanja po jeklarskih izdelkih, zaradi česar so prisiljeni prilagoditi stroške poslovanja novim pogojem na trgu.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

"Naj bo jasno, BMW ni v krizi," je povedal von Sahr in dodal, da je skupina BMW v dobrem položaju in ne bo v nobenem primeru propadla. Ta nemški proizvajalec je novembra zabeležil 25-odstoten upad prodaje in je bil med prvimi, ki so napovedali zmanjšanje proizvodnje, da bi se prilagodili manjšemu povpraševanju na trgu.

BMW pri tem ni podal podrobnejše napovedi za celotno tekoče leto. V Nemčiji naj bi sicer zabeležil podobno prodajo kot v lanskem letu, na svetovni ravni pa naj bi zaostali za rekordnimi lanskimi rezultati, ko so prodali 1,5 milijona vozil. Proizvajalec blagovnih znamk BMW, Mini in Rolls Royce je lani v Nemčiji, za ZDA svojem drugem najpomembnejšem trgu, prodal 285.000 avtomobilov in motornih koles.

Da bi prihranili nekaj denarja, so se v BMW odločili, da bodo omejili svoje marketinške in sponzorske aktivnosti, je še povedal von Sahr.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)